V Vrhpoljah, majhni skupnosti, ki se sooča z načrtovano izgradnjo velike sončne elektrarne moči 60 MW, se krešejo mnenja med lokalnimi prebivalci in med nekaterimi člani agrarne skupnosti. 

Vse skupaj se je začelo z zbiranjem podpisov pobude za pridobitev možnih investitorjev na delu parcele Baredi v izmeri cca. do 9 ha, vendar se je površina brez soglasja članov agrarne skupnosti in vednosti krajanov  povečala na 79 ha, kar je pri večini povzročilo nezaupanje in občutek izigranosti. 

Izmed 62 anketiranih prebivalcev Vrhpolj, jih je 51 izrazilo nasprotovanje projektu, kar kaže na široko neodobravanje med lokalnim prebivalstvom. Ti prebivalci opozarjajo na možne negativne vplive sončne elektrarne na okolje (sprememba lokalne mikroklime), kmetijska zemljišča in vizualno podobo pokrajine. Nekateri člani agrarne skupnosti, ki so tudi krajani Vrhpolj, so zaradi nestrinjanja pridobili tudi pravno mnenje, ki nakazuje nepravilnosti v delovanju vodstva agrarne skupnosti. 

Incident izpostavlja pomembno vprašanje upravljanja lokalnih skupnosti in vloge prebivalcev pri odločitvah, ki neposredno vplivajo na njihovo življenjsko okolje. Kljub morebitnim koristim, ki jih prinaša razvoj obnovljivih virov energije, kot je sončna elektrarna, je pomembno, da se pri tako obsežnih projektih upošteva tudi mnenje in dobrobit lokalne skupnosti. 

Predlogi za reševanje situacije vključujejo vzpostavitev jasnega dialoga med vodstvom agrarne skupnosti, vaščani in investitorjem. Potrebno bi bilo organizirati javno razpravo in zagotoviti, da bodo vse strani slišane.

Primer prikazuje kako pomembno je pri izvedbi infrastrukturnih projektov upoštevati ne le ekonomski in tehnični vidik, temveč tudi mnenje ožje in širše skupnosti. Le s celostnim pristopom in spoštovanjem vseh vpletenih strani se lahko izognemo morebitnim dolgoročnim konfliktom in tako zagotovimo trajnostni razvoj.

Razsežnost planirane elektrarne je večji del prebivalcev Vrhpolj šokirala, saj 60 MW elektrarna predstavlja desetkrat večjo sončno elektrarno v primerjavi z obstoječo v Krvavem Potoku. Ali bodo vpleteni v projekt upoštevali mnenje večine krajanov in širše lokalne skupnosti? Ali bo prevladal interes kapitala ali zdrava kmečka pamet? 

Lokalno prebivalstvo žalosti dejstvo, da ostajajo neslišani, saj so podedovali neokrnjeno naravo in pošteno bi bilo, da takšno predajo tudi zanamcem.

Slika prikazuje parceli, ki sta investitorju v podpisani pogodbi dani v najem. 

 

Civilna iniciativa Vrhpolje